BRALCU NA POT
Korona virus me je prisilil v »zavetišče«, kjer sem si lahko poiskala varno zavejte
svojega doma. Še nikoli v življenju mi ni bilo ponujenega toliko časa, da se posvetim
in poglobim samo vase. Da sem v stiku s seboj in s svojimi najbližjimi. Da v miru
razmislim o tem, kaj vse bo potrebno zapustiti, da bomo lahko zaživeli na novo.
Da lahko postorim tudi vse tiste meni najljubše stvari,
za katere mi je prej zmanjkovalo časa…..
Ena izmed teh je tudi pisanje dnevnika. Tukaj je. V teh tednih karantene se
iz mojega srca izliva mnogo misli in besed. Z veseljem jih podelim tudi s teboj. Vzemi,
kar ti je namenjeno. Sami se odločamo o tem, kaj izbiramo. Jaz verjamem (in vidim),
da se iz vsega tega rojeva nekaj lepega, dobrega in veličastnega.
Vsakodnevno dogajanje v svetu in doma me spodbuja, da Dnevnik redno dopolnjujem,
zato je na koncu dnevnika zaznamek “se nadaljuje…“.
🙂
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.